© Copyright, 2017, Center ZA®, vse pravice pridržane

1

Gibanje s pozornostjo

Gibanje z osredotočeno pozornostjo pomaga možganom rasti in se razvijati. Možgani se sami po sebi zaradi sebe ne spreminjajo. Gibanje je tisto, ki povzroči spremembe v možganih in jih organizira. In obratno — osnovna funkcija možganov je, da orkestrirajo vse gibanje, fizično, čustveno, kognitivno, …


Vendar gibanje samo po sebi ni dovolj za nadgradnjo možganov. Avtomatizirano gibanje samo še poglobi že obstoječe vzorce. Pri avtomatiziranem gibanju možgani ne iščejo novih poti. Ko se v gibanje vnese osredotočeno pozornost na občutke ob gibanju (kaj se premika in kako), možgani začnejo nemudoma graditi milijarde novih nevroloških povezav, ki omogočijo spremembe, učenje in preobrazbo. 

“Gibanje je življenje; brez gibanja je življenje nepredstavljivo.” — dr. Moshe Feldenkrais.

Osrednja načela nevroGibanja

Nevroplastičnost opisuje izjemno lastnost človeških možanov, da se lahko spreminjajo. Kljub temu, da je ta lastnost vedno prisotna, je njena intenzivnost in smer (nadgradnja/napredovanje, ali nazadovanje) odvisna od številnih dejavnokov.

 

Metoda NevroGibanja (ABM) črpa svojo visoko učinkovitost pri prebujanju nevroplastičnosti v možganih v svojih osnovnih načelih -- 9 esencah nevroGibanja. Z upoštevanjem in sledenjem teh načel, omogočimo možganom, da dosežejo hitre in znatne spremembe.

2

Počasnost

Upočasnitv  — (tudi) gibanja (fizičnega, mentalnega, …) pridobi pozornost možganov in zato podpira formacije novih nevroloških vzorcev. Upočasnitev nas tudi premakne iz avtomatiziranega avtopilota v “zavestno sfero”. 


Hitro - lahko delamo samo, kar že znamo. Če se želimo nečesa naučiti na novo, ne more biti drugače kot počasi. Če nekaj želimo narediti hitro, možgani nimajo izbire in se morajo zanašati na globoko vgravirane, že obstoječe vzorce. 

Počasnost poudari našo izkušnjo in okrepi občutek te izkušnje.

3

Variacije

Pestrost varijacij je več kot zgolj začimba življenja. Variacije omogočijo možganom bogastvo informacij, katere potrebujejo, da zgradijo nove možnosti gibanja, občutkov, čustev, misli, …

Igrivost in namerne “napake” sta najlažji poti do več variacij in najlažji poti za preprečevanje rigidnosti in zakrnelosti. 


Ko nečesa ne zmoremo ali še ne znamo, se pogostokrat pojavi težnja, da probamo še intenzivneje dosečti prav to; da se še bolj potrudimo — skratka da poskusimo še silovitelje. V resnici pa smo bližje uspehu, če probamo nežneje, z večjo mero subtilnosti.  “No pain, no gain” mentaliteta nas dejansko odvrne od uspeha. 

4

Subtilnost

Da se nečesa naučimo, morajo možgani sprejeti novo informacijo. Da sprejmejo novo informacijo, morajo v prvi vrsti zaznati spremembno, razliko, oziroma drugačnost. Z zmanjševanjem intenzitete in torej povečevanjem subtilnosti, povečujemo našo sposobnost zaznavanja manjših, finejših razlik. Zanavanje teh malih razlik, daje možganom informacije katere potrebujejo, da se reorganizirajo — torej spreminjajo — torej učijo.

1

5

Entuziazem

Entuziazem, oziroma navdušenje, sporoči našim možganom, da je nekaj pomembno! Navdušenje pomaga izpostaviti neko zadevo in ji vliti več energije za nadaljno obravnavo in rast. 

Navdušenje je kot podčrtovalnik teksta, ki našim možganom poudari pomembne stvari. Navdušenje je aparat, ki male stvari spremeni v pomembne!

V odraslem življenju je navdušenje izbira. Kot ostale veščine, se tudi entuziazma lahko naučimo in se v njem izurimo ali celo dosežemo mojsterski nivo. 

6

Fleksibilni cilji

Obsedenost s prepričanjem, da moramo doseči cilj na točno določen način v točno določenem časovnem obdobju nas prikrajša za odkrivanje priložnosti, ki se skrivajo v drugačnih načinih, ki obogatijo naše učenje. Preveč fiksiran in preveč rigiden pristop je najpogostejši razlog za nedoseganje zadanega cilja. Za neuspeh.

Nemogoče je vnaprej poznati pot, ki nas bo pripeljala do zastavljenega cilja. 

Fleksibilni cilji zmanjšajo stres in odprejo pot vaši kreativnosti, kar omogoči večji uspeh in zadovoljstvo. Igrivost vodi k spoznanjem in odritjem nepričakovanih novosti, ki nahranijo možgane z informacijami, potrebnimi za napredek in reorganizacijo. 

7

Vklop in aktiviranje učenja

V možganih imamo “stikalo za učenje”, ki je lahko vklopljeno ali pa izklopljeno. Ko majhen otrok nekaj raziskuje, spoznava in ga nekaj povsem prevzame ima na široko odprte oči, zanimanje in prevzetost se širita čez cel obraz in njegovo gibanje je skoraj breztežno. Njegovo stikalo za učenje je vklopljeno na zelo visoko stopnjo! 

Neskončno ponavljanje, “dresiranje” (vedenjska modifikacija), stres in “avtopilot” imajo vsi tendenco ugašanja stikala za učenje. Pogosto se zgodi tudi pri primerih posebnih potreb, izzivov, poškodb ali traum. 

Ko ima otrok (ali odrasel) vkopljeno stikalo za učenje, je učenje avtomatično oziroma organsko (se zgodi samo po sebi in ga je nemogoče ustaviti), hitro, zanimivo in zabavno. V obratnem primeru, ko stikalo ni vklopljeno, se učenje ne bo zgodilo!

Eden od indikatorjev, da smo se ujeli v ene in iste vzorce gibanja, čutenja in/ali razmišljanja in da možgane uporabljamo precej rigidno (se pravi, da imamo izkloplejno stikalo za učenje), je DOLGČAS.

8

Domišljija in sanjarjenje

Vaša domišiljija in sanje vam omogočajo, da ustvarite nekaj, kar še nikoli prej ni obstajalo.


Premagujeta trenutne omejitve in gradita življenjsko pot, ki ni omejena s trenutnimi limitacijami.

Preko mehanizma domišljije možgani raziskujejo nove možnosti predenj bi morali to zares izvesti. S tem gradijo nove nevrološke povezane in drastično povečujejo rast in razvoj. 

Poleg tega je morje raziskav, ki dokazujejo vplive domišljije na dejanske spremembe v možganih. Zelo na kratko — spremembe v možganih so zaradi namišljenega giba enako velike spremembam, ki nastanejo kot posledica dejanske akcije. Domišljija ima tako zelo realne manifestacije in nikakor ni izgubljanje časa ali zamujanje “boljših” priložnosti.

“Domišljija je vse. Je izvidnica vseh zanimivosti in atrakcij, ki v življenju šele prihajajo.”  — Albert Einstein

9

Zavedanje

Zavedanje (torej akcija, ki generira zavest) občutkov, ki jih čutimo; misli, ki jih mislimo; doživljaje, ki jih doživljamo v danem trenutku, je najvišja in najbolj razvita funkcija možganov. Je natanko nasprotje avtomatizma in avtopilota. 

Je naša posebna človeška lastnost in sposobnost, ki nas lahko katapultira v neverjetne višine.

© Copyright, 2010, Anat Baniel Method and Neuromovement®,vse pravice pridržane