top of page

Motnje govora

Verbal Motor Learning metoda

​

Obravnava otrok z apraksijo, dispraksijo in podobnimi motnjami govora z metodo Verbal Motor Learning (VML), ki k učenju govora pristopa z vidika motoričnih principov učenja, ki sicer izhajajo iz vrhunskega športa. Metodo je razvil izraelski strokovnjak dr. Elad Vashdi (nekdanji vrhunski športnik), ki črpa svojo visoko učinkovitost prav v motoričnih principih učenja, saj so motnje govora, ki izvirajo iz apraksije in podobnih motenj v svoji osnovi motnje sposobnosti motoričnega planiranja.

​

​

​

Motorične govorne motnje

​

Motorične govorne motnje so nevrološko pogojene in predstavljajo kompleksno skupino motenj. Z izrazom motorične govorne motnje opredeljujemo motnje na področju motoričnega planiranja, programiranja in/ali izvedbe gibov, potrebnih za govor. (Skinder-Meredith in MacLeod, 2013)

​

Motnje se lahko začnejo že pred otrokovim govornim razvojem (zapleti pred, med in po rojstvu, znotrajmaternična kap, anoksija, degenerativne bolezni ali brez znanega vzroka), lahko pa se začnejo že po usvojenem govoru (kot posledica možganske kapi, degenerativnih bolezni ali poškodbe možganov). 

​

Ena od glavnih skupin motoričnih govornih motenj je tudi apraksija. 

​

​

​

Govorna apraksija

​

Otroška govorna apraksija (ang. Childhood Apraxia of Speech in okrajšava CAS) je motorična govorna motnja, pri kateri gre za popoln ali delni primankljaj pri načrtovanju in/ali programiranju govornih gibov. Moten je proces izbora, zaporedja in urejanja senzorno-motoričnih programov, ki ob pravem času s pravim trajanjem in intenzivnostjo aktivirajo mišice, potrebne za govor. Sporočilo, ki potuje od možganov do ust je moteno in posledično otrok ne more izvesti hotenih govornih gibov (premik jezika, ustnic, čeljusti) na ukaz, kljub razumevanju, želji in zmožnosti mišic.

​

Značilnosti otrok z govorno apraksijo se nujno ne pojavljajo pri vseh. V splošnem za mlajše otroke velja, da (ASHA,, b.d.b):

  • v fazi dojenčka nekateri bebljajo,

  • kasneje uporabijo prvo besedo,

  • imajo razvitih manj glasov (le nekaj različnih soglasnikov in samoglasnikov),

  • izkazujejo težave z združevanjem glasov (med njimi lahko delajo dolge premore ali jih   podaljšujejo),

  • pogosto poenostavljajo besede, tako da težje izgovorljiv glasov nadomestijo z lažjim ali pa ga preprosto izpustijo ter

  • imajo težave s prehrajevanjem.

​​

​

Starejši otroci pa v splošnem:

  • delajo več nekonsistentnih napak pri izgovoru glasov,

  • razumejo veliko več kot so sposobni povedati,

  • s težavo posnemajo govor, čeprav je posneman govor bolj jasen od spontanega,

  • izkazujejo gibe iskanja pri artikulaciji glasov in namernih oralnih gibih, ki zahtevajo koordiancijo ustnic, jezika in čeljusti,

  • imajo večje težave z izgovorom daljših kot krajših besed ali besednih zvez,

  • imajo težave, ko so anksioznosti,

  • so slabo razumljivi, še posebej neznanemu poslušalcu in

  • govorijo zatikajoče, monotono ali z nepravilnim naglaševanjem zlogov in besed.

 

​

Pogosto pa jih lahko spremljajo še:

  • zaostanek v jezikovnem razvoju,

  • težave v jezikovnem izražanju (napačen vrstni red besed, težave s priklicem),

  • težave s fino motoriko in koordinacijo,

  • težave z učenjem branja, pisanja,

  • hiper ali hipoenzitivnost v ustih (npr. ne marajo ščetkanja zob, hrustljave hrane, težave  taktilnim prepoznavanjem predmetov v ustih).

 

​

O razširjenosti otroške govorne apraksije ni zanesljivih podatkov, vendar je kljub temu, zanimivo omeniti vsaj dve. Prva (Shriberg, Aram in Kwiatkowski, 1997a) na podlagi kliničnih podatkov podaja oceno, da se otroška govorna apraksija pojavlja pri enem do dveh izmed 1000 otrok. Druga (Tierney idr., 2015) pa poroča, da ima 63 % otrok, diagnosticiranih z avtizmom, tudi govorno apraksijo.

​

​

​

​

VML metoda

​

Čeprav so posledice motoričnih govornih motenj večinoma vidne v govoru, motnje pogosto vplivajo tudi na fiziološko, jezikovno, kognitivno in psihosocialno funkcioniranje. Ocenjevanje funkcioniranja oseb z motoričnimi govornimi motnjami zato zahteva celostni pristop in razumevanje različnih komunikacijskih dejavnikov, ki so lahko oškodovani. (Kent in Lowit, 2011) Ena izmed terapij, ki celostno pristopa k obravnavi in izboljšuje ter odpravlja motorične govorne motnje, je tudi VML metoda. 

​

VML metoda (ang. Verbal Motor Learning) je inovativna mednarodna metoda za obravnavo otroške govorne apraksije, dispraksije in podobnih motenj govora, ki so lahko posledica okvare živčnega sistema. Metoda izhaja iz dejstva, da je govor ena izmed najzahtevnejših oblik človeške motorike, zato k učenju govora pristopa z vidika motoričnih principov učenja. Razvil jo je izraelski strokovnjak dr. Elad Vashdi, doktor fizioterapije in nekdanji vrhunski športnik, ki ima bogato strokovno znanje s področja razvoja otrok in njihove rehabilitacije prav tako pa raziskuje področje avtizma, govor, apraksijo ter je učitelj in predavatelj na področju razvojne rehabilitacije in obravnave govora. Je vodja YAEL centra (www.yaelcenter.com), kjer razvijajo metodi VML in MDT (ang. Multi-dimensional therapy).

 

VML metoda je bila prvotno osnovana v hebrejščini, vendar je bila pred kratkim prevedena v angleščino, kar omogoča, da jo uporabljajo drugod po svetu, tudi v Sloveniji. Na začetku je obravnavala samo otroke z avtizmom, ki so imeli govorno apraksijo, v zadnjih letih pa je vedno več primerov, kjer je prisotna samo govorna apraksija na različnih stopnjah. Od otrok, ki imajo popolnoma nerazvite govorne sposobnosti in otrok s hudo obliko govorne apraksije, do otrok z majhnimi primanjkljaji na področju govora. Starostne meje za izvajanje metode ni. Se pa glede na starost razlikuje načrt terapije.

 

​

VML je strukturirana metoda, ki vključuje:

1.  integracijsko vrednotenje otrokovega razvoja po specifičnem vrednotenjskem formularju in postopku;

2. integracijsko analizo otrokovega stanja po zato določenem analitičem formularju;

3. oblikovanje in priprava terapije po specifičnem formularju za načrtovanje terapije;

4. tehnike rok, s katerimi otroku pomagamo pri oblikovanju glasov;

5. uporabo motoričnih principov učenja pri izvajanju terapije. 

 

Glavna cilja, ki jih želimo doseči skozi izvajanje metode sta usvajanje jezika in sposobnost komunikacije. Dosežemo pa ju postopoma, s sprotnim doseganjem kratkoročnih ciljev, katerih del so tudi usvajanje samoglasnikov, soglasnikov, zlogov in besed, za katere uporabimo posebno tehniko, ki pomaga otroku posnemati oziroma oblikovati želen zvok. K problemu se pristopa celostno. Na začetku se po vnaprej določenem postopku in formularju ovrednoti otrokov dosedanji razvoj (zgodnji razvoj, motorika, senzorika, miselni procesi, socializacija, komunikacija itd.) Nadaljuje se s podrobno analizo otrokovih govornih sposobnosti (stanje mišic, motorična kontrola glave, dihanja, posnemanje, premikanje jezika, izgovarjava glasov, zlogov itd.) Na podlagi vrednotenja in analize se nato oblikuje program intenzivne terapije, ki lahko vključuje tehnike rok, predvsem pa uporabo motoričnih principov učenja. Program zahteva dosledno evalvacijo in sledenje spremembam. Glede na napredek se ga prilagaja in dopolnjuje. Glavno vodila za načrtovanje so otrokove potrebe in njegovo dobro počutje. 

bottom of page